ANASTAS ]U[KOSKI e pasioniran istra`uva~ na kulturnoto bogatstvo na svojot kraj i Makedonija. Pokraj svojata raznovidna aktivnost, toj vo periodot me|u 1980 i 2002 godina realizira serija fotografii vo boja na tema "Karnevalot vo Vev~ani". Toj e avtor na nekolku dokumentarni filmovi za Vev~ani, po~nuvaj}i od 1969 godina, koi se nagradeni na amaterski festivali vo zemjata. Negovata strast na hroni~ar doa|a do izraz i vo ovoj ciklus fotografii na koi se registrirani motivi na edna od najatraktivnite projavi na narodniot kreativen duh kaj nas. Stanuva zbor za praznuvawe na "Sveti Vasiqa" ili za karneval so edinstveni vrednosti i dolga tradicija vo Makedonija. Toj se odr`uva na 13 i 16 januari sekoja godina i pretstavuva eden vid "totalen teatar" vo `ivotot na Vev~anci. Anastas ]u{koski, koj od detska vozrast u~estvuval vo karnevalskite sve~enosti i denes so voshit gi registrira negovite manifestacii. Vo eden moment vo 1980 godina kaj nego sozreva idejata deka e vredno da se zabele`at site onie nepovtorlivi nastani povrzani so dvodnevniot Vev~anski karneval. Fotoaparatot vo tie momenti e postojano podgotven da reagira na nekoja karakteristi~na "scena" ili motiv. ]u{koski, koj znae {to e karneval, sekoga{ e podgotven za iznenaduvawe (koe redovno se slu~uva) no objektivot i vo tie vozbudlivi momenti e smiren, ne zatreperuva. Vo momenti koga se e vo dvi`ewe, se e menlivo i nepovtorlivo, avtorot na fotografiite se koncentrira na kadrirawe na celosni pretstavi i na karakteristi~ni motivi neguvaj}i go ~istiot krupen plan. Vev~anci `iveat so svojot karneval, od sozdavawe na ideja do nejzina celosna realizacija i finansirawe na svoite izvedbi (kostimi, maski, koreografija, predmeti itn.). Ako vo 50-te godini karnevalot bil zabranuvan zatoa {to "go voznemiruval narodot", denes toj zna~i osloboduvawe na duhot i fantazijata na narodot. Tie, povtorno na eden parodi~en na~in ja pro`ivuvaat svojata ~ove~ka i op{testvena egzistencija. Predmet na ismevawe se tradicionalnite temi na "Zet i nevesta", na "Glupaviot Avgust", kako i na "Popot" ili "\avolite". Tuka se i temite na paganizmot se do najnovite nastani od `ivotot i stvarnosta (od religiska do ideolo{ka ili politi~ka) koi predizvikuvaat na reakcija i interpretacija. Subjektivniot karakter i izraz (nalik na groteskite na Bekman ili Ensor) na karnevalskite projavi (sokrivawe pod maskite za da se progovori za problemite otvoreno preku ismevawe) se registrirani so objektivnoto oko na kamerata. Anastas ]u{koski, so svojot voshit i precizno oko mo`e da ne uveri vo ostvaruvaweto na osnovnata namera, da ostavi za idninata vizuelna hronika-zapis za edno isklu~itelno praznuvawe na Vev~anci.

d-r Vladimir Veli~kovski

KARNEVALOT VO VEV^ANI

Vev~anskiot karneval vo su{tina e obi~aj pod maska, koj se narekuva Sveti Vasiqa (Vasilica). Se praznuva na 13 i 14 januari sekoja godina i e posveten na Sv. Vasilij Veliki. Na toj den se do~ekuva Novata (pravoslavna) godina, a se ispra}a starata. Inaku, toj e paganski obi~aj koj tuka se so~uval se do dene{ni dni. U~esnicite vo nego se narekuvaat vasili~ari. Toa se maskirani poedinci i grupi od site vozrasti organizirani po maala.

Maskite mo`at da bidat tradicionalni i aktuelni. Za tradicionalni se smetaat: zetot i nevestata, potoa Glupaviot Avgust, |avolite, popot i muzikantite. Nevestata e simbol na plodnosta, a Glupaviot Avgust e nejzin za{titnik. Aktuelnite maski se javuvaat samo edna{ i preku niv se ismejuvaat odredeni li~nosti, pojavi vo op{testvoto i prirodata vo dadeniot mig. Pritoa, voobi~aeno e da se maskiraat samo ma{ki lica koi vo minatoto manifestirale i odredena doza na surovost.

Inaku, surovosta e simbol na novoto leto, surovata godina. Likovite na maskiranite se ~uvaat vo tajnost za celo vreme dodeka trae veselbata.
Maskata e drugo lice na ~ovekot. Tie dva dena vev~anci u`ivaat vo nejzinata magija i misti~nost. Barem za mig zaboravaat na sekojdnevnite gri`i i obvrski.

Prestoreni vo drug lik, niz pesna i igra, tie si gi ispolnuvaat `elbite {to gi posakuvaat vo realniot `ivot-da se bide sre}en, vesel i radosten. I taka so godini, od iskona do denes.

Blagodarenie na ovoj obi~aj, Vev~ani ja vnese Republika Makedonija vo dru{tvoto na zemjite so karnevalska tradicija vo 1993 godina, koga stana ~len na Zdru`enieto na evropskite karnevalski gradovi.

Ottoga{ pa se do 1996 godina toa be{e sedi{te na FECC za Makedonija. Inaku, vev~anskite vasili~ari osven vo svoeto mesto, so svoi maski u~estvuvale i na drugi me|unarodni karnevali, a se vo funkcija na negova afirmacija i popularizacija.
Za mnogu godini!